IMAM NOVEGA !!!
Objavil/a melitab 25.08.2009 pod nekategorizirano
upam, da ste opazili mojo neaktivnost na tem blogu :-/
no, to je bilo zaradi tega, ker je vsemnamljubi siol omejil moj prostor na blogu na eno smešno število megabajtov (MB). in mi je hitro zmanjkalo prostora za flikat fotografije.
prvo sem mislila brisat stare slike…pa zmanjšat fonde fotografijam…pa puščat povezave na galerijo….in potem sem se odločila (s veliko pomočjo mojega predragega)…da melitab.blog.siol.net OPUSTIM!
skratka: zamenjala sem naslov za moje objave.
od zdaj naprej me lahko najdete na wordpress-u
VABLJENI NA OBISK!!
¤ no money no funny
Objavil/a melitab 29.05.2009 pod pospravljam podstrešje
Konec meseca. Država terja plačilo obračunanega davka. DDV po obračunu. Plačilo na prehodni račun državnih organov. Plačilo! Keš!!
Plačilo v gotovini je nočna mora vsakega finančnika. No, vsaj tistih, ki delajo v gospodarstvu :-/ . Denar je rezerviran samo za plače. In državo. Za vse ostale je - KOMPENZACIJA.
In zdaj se spomnim luštkane zgodbice, s katero sem mojim otrokom razložila, kaj delam večino mojega delovnega časa.
::::::::
Turisticna sezona je enaka ničli - nikjer nobenega, nobeden ne prihaja, nobeden niti ne napoveduje svoj prihod. Za Veliko noč, v Pension pri Mariji pride en Američan. Išče apartmaj. Normalno, da so prosti! Američan pusti 100$ na recepciji, vzame ključ in gre pogledati sobe.
Marija pograbi denar in steče do mesarja, da mu vrne dolg za dobavljeno meso. Mesar vzame denar in hiti vrniti dolg svojemu dobavitelju. Ta laufa do kmetije, ker je dolžan kmetu za meso že od Božiča. Kmet pograbi denar in pohiti do lokalne kurvice, katera mu je že nekaj časa dajala “na kredit” in mu že zagrozila, da bo začela zaračunavati obresti. Kurvica, presrečna da je končno dobila denar, teče do Marije, da poravna dolg za sobo še od preteklega leta. Marija vzame denar, ma v tem trenutku se vrne Američan in reče, da mu soba ne odgovarja. Marija mu vrne tistih njegovih 100$ in Ameračan gre.
Vsi so si bili enotni, da ni bilo kakšnega večjega dobička od tega Američana, ma so vsaj vrnili dolg in zaradi tega ni razloga za skrb.
:::::
Ja, zakaj bi jaz skrbela. Za državo sem zgrebla denar. Za vse ostalo je – kompenzacija 
¤ Better Work, Better Life
Objavil/a melitab 28.05.2009 pod pospravljam podstrešje, vidim-slišim-povem
¤ Eko Krk 2008
Objavil/a melitab 19.05.2009 pod o morju, z morjem, pohajam, števec potopov Tagi : Eko Krk, pohajam, potapljanje
A ruke slušale su sve
Dolje, na plaži, ja i ti smo bili sigurni,
(orig. Jinx)
¤ Velikonočni potop pri Rakih – 2009
Objavil/a melitab 19.04.2009 pod freshwater, števec potopov Tagi : Cerkniško jezero, DPD Rak, freshwater, Velikonočni potop
Na mizah na parkirišču ob Jezeru (namenoma z veliko črko, ker si to edinstveno presihajoče jezero to resnično zasluži) so nas pričakali pirhi, kuhana šunka in hren, kot se za ta čas spodobi.Rakovci (DPD Rak) so se spet potrudili.
Priznam, da sploh ne bi opazila, da se duhovnik ne drži dogovorjenega urnika, če ne bi začel svojo mašo takole: Priznam, da sem pozen, ker sem pozabil na vas. Ampak zagotavljam vam, dragi potapljači, da Bog zmeraj misli na vas…
Upam, da si božji predstavnik s temi svojimi besedami ni vzel preširokih kompetenc, ma temni oblaki, ki so se valjali nad nami že cel dopoldan, so postali še bolj težki, sonce je vse redkeje pokukalo skozi. In ko je duhovnik poškropil našo opremo, se lotil malo bolj prepričljivo škropit tudi Vsevišnji.
In tako smo se z dvojnim blagoslovom odpravili v vodo. Prejšnje leto je Jezero premoglo komaj 3-4oC. Tokrat me temperatura Jezera sploh ni skrbela. Ponosno sem se peštala v mojo Novo Suho Obleko . In potem…šok!! Jezero je imelo 15oC. Priznam, da sem prvo pomislila, da sem pritisnila narobe gumb, da mi potapljaški računalnik kaže narobe. Potem sem se sprijaznila, da mi je enako “mrzlo” kot kolegi v mokri obleki in nadaljevala potop. Eno uro.
V Jezero smo se spustili pri mostu in nadaljevali po strugi, ki je bila polna kalam podobnih rastlin. Rib nismo srečali (razen te raspadajoče ščuke).
Bilo pa je vse polno polžev, črvov, raznih vodnih bolh in žuželk, ki so pridno nagrizale korenine, tovorile hrano. Ogromno življenja, dobro vidnega šele čez makro lečo mojega fotoaparata.
Še dobro, da je bilo tako, ker je vidljivost bila zelo slaba – manj kot 2 metra. Tako da sva, s kolegom, “obdelovala” vsak svoj mikro svet, svojega polžka. Vsako tolko sem pogledala v njegovo smer. OK, mehurčki so še zmeraj tam. In nadaljevala s fotografiranjem.
Čeprav je v jeklenki bilo še ogroooomno zraka (moja globina ni presegla 4 metre), je trebalo po eni uri končati potop. Zunaj so nas čakali prijazni domačini. In golaž (in še kaj ) v ribiški koči. Ma kaj ko so polžki tako lepo pozirali.
No, bo treba kmalu spet dol. Ker to jezero je…in ga …ni!
